Ljubljana bo dobila tramvaj. Kdaj? "V zelo kratkem času"

Podžupan Ljubljane, arhitekt Rok Žnidaršič je na predstavitvi urbanistične vizije razvoja Ljubljane do leta 2045 napovedal, da bo glavno mesto dobilo tramvaj, in sicer baterijskega. To naj bi se zgodilo že kmalu.

Podrobnosti o tem, kje bo vozil tramvaj, še niso znane, bo pa deloval v sklopu Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) in dopolnjeval mestne avtobuse.

Baterijski tramvaj ima vgrajene baterije, ki mu omogočajo vožnjo tudi na odsekih brez nadzemne električne napeljave. Stroški postavitve infrastrukture tovrstnega tramvaja so zato nižji, nad mestnimi cestami, kjer pelje, pa je manj električnih žic oziroma jih ni. Take tramvaje že imajo nekatera evropska mesta.

"Vzpostavljamo povezane, zvezne, pretočne rumene pasove, po katerih si želimo čim prej vzpostaviti linijo BRT (baterijskega tramvaja), ki bo omogočil komfort vožnje, ki ga poznamo v drugih mestih s klasičnim tramvajem. Gremo v sodobnejšo različico, ki je lahko znotraj naših zmožnosti avtonomna in omogoča vse, kar omogoča 120 let starejša alternativa," je dejal podžupan Žnidaršič in dodal, da bo "s tem Ljubljana dobila najsodobnejši javni promet v Evropi".

Na naše vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je odgovoril, da je govoril z direktorjem LPP in da je "neznank zelo malo", z velikim optimizmom pa lahko pove, da Ljubljana dobila tramvaj "v zelo kratkem času".

Napovedal je tudi pametne semaforje. "Prednost bodo imeli avtobusi, še večjo prednost bodo imeli kolesarji, še večjo pa pešci, na podlagi katerih je utemeljena vizija mesta."

Več o celostni prometni strategiji Ljubljane podžupan pojasni v spodnjem videu.

Vizija Ljubljane do leta 2045

Župan in podžupan sta danes predstavila vizijo mesta Ljubljana 2045 "Supermesto". Ključna poglavja razvoja so naslovili "narava do praga", "živahna četrtna središča", "moč kulture in znanja", "prehranska samooskrba", "samozadostna infrastruktura", "kratke razdalje vsakodnevnih poti" in "v lepem je lepo živeti", v središče pa postavlja kakovost življenja.

Vizija temelji na nadaljevanju premišljenega razvoja, spoštovanja narave in sodelovanja skupnosti. Poudarek je na zelenih površinah, javnem prometu, razvijanju celotnega mesta, ne le centra, in več tisoč novih stanovanjih, med drugim v novi soseski Stanežiče.

Glavni mestni urbanist in podžupan Žnidaršič je med ključnimi razvojnimi področji izpostavil samooskrbne prehranske sisteme, živahna četrtna središča, samozadostno in odporno infrastrukturo ter kratke razdalje vsakodnevnih poti.

Po Žnidaršičevih besedah je vizija mesta, da bi bilo to v celoti skladno in dobro povezano po predelih, kot je pravzaprav zgodovinsko nastajalo in da bi znali prepoznati Ljubljano kot 15-minutno mesto, kar "v bistvu že je".

"Tisto, kar želimo, je dati težo vsaki četrtni skupnosti, vsakemu predelu mesta in ga enakomerno naprej razvijati, torej območja starega mestnega jedra, območja zgodovinskih vasi, okrog katerih so se posamezni gravitacijski deli v mestu razvijali, območje socialističnih sosesk in pa novih sodobnih sosesk, kot bodo Stanežiče," je dejal ob današnji predstavitvi vizije in spremljajoči razstavi Supermesto v mestni hiši.

Nekaj podrobnosti z razstave in o načrtovanem razvoju Ljubljane si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

Revitalizacija petih zelenih klinov bo povezala zelene površine v enoten sistem, ki mesto ohranja prepišno in hladnejše. Zelena infrastruktura bo leta 2045 sestavni del vsakega novozgrajenega javnega objekta, obstoječi javni prostori pa bodo dodatno ozelenjeni.

Drevoredi in zeleni pasovi ob železniških progah bodo predstavljali linijske mestne parke, ki bodo idealni za sprehode, kolesarske povezave med soseskami ...

Žnidaršič je med zelenimi površinami med drugim izpostavil park, ki bo stal na mestu današnje remize Ljubljanskega potniškega prometa. Ta bo eden večjih v Ljubljani.

"Zelene površine z vodnimi elementi bodo omogočale številne oblike rekreacije in druge družabne dogodke, kar bo prispevalo k boljšemu zdravju in splošnemu počutju. Vodna površina v parku bo hkrati služila kot zbiralnik meteorne vode," med drugim izhaja iz vizije mesta.

45 tisoč stanovanj

Dotika se tudi stanovanjskih razvojnih območij in novih bivalnih modelov, kot so skupnostna in medgeneracijska stanovanja ter gradnja študentskih in dostopnih stanovanj. Ta bodo dopolnjevala ponudbo ob sodelovanju zasebnih investitorjev.

Stanovanjske politike se je dotaknil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Izpostavil je možnost izgradnje 45.000 stanovanj, od tega 12.000 stanovanj za občinski sklad, ostala pa bi bila tržna.

"Jaz sem že danes prepričan, da edino večja ponudba stanovanj zasebnih investitorjev omogoča padec cene stanovanj," je dodal. Veseli ga tudi načrtovano povečanje zelenih površin v mestu.

Gravitacijski centri sosesk so v viziji zasnovani kot povezana središča, v katerih se ključne javne storitve - vzgoja in izobraževanje, zdravstvo ter socialna oskrba - prepletajo z živahnimi četrtnimi stičišči kulturnega in družbenega življenja.

Tržnice bodo središče lokalne oskrbe, pri čemer na občini izpostavljajo lokalno vrtičkarstvo in razvejano mestno kmetijstvo.

Mesto bo povezoval sodoben in celovit kanalizacijski sistem, organiziran v treh enakovrednih vejah - kanalih AO, B0 in CO - vezanih na porečja obstoječih vodotokov, še izhaja iz vizije. Odpadne vode se bodo zbirale, odvajale in čistile na sodobnih čistilnih napravah, nato pa se bodo očiščene vrnile v naravni vodni krog.

Vzpostavljena bo neprekinjena, privlačna in varna kolesarska mreža, ki povezuje soseske, lokalna središča in regijo, v viziji še načrtuje občina. Občinske kolesarske poti se bodo povezovale z državnimi, posebne kolesarske ulice v mestu pa bodo dajale prednost kolesarjem pred motoriziranimi vozili.

Kaj pa sežigalnica?

Na področju ogrevanja je v viziji 2045 izpostavljeno postopno opuščanje fosilnih goriv. Daljinsko ogrevanje se razvija v čist, učinkovit in krožni energetski sistem. Do leta 2045 se bo najmanj 70 odstotkov energije zagotavljalo iz lastnih virov, predvideva strategija.

Podžupana Žnidaršiča smo vprašali, zakaj je v strategiji v trdilni obliki zapisano "grejemo se na odpadke", če pa je župan napovedal, da bodo o gradnji sežigalnice odločali prebivalci na referendumu. Njegov odgovor si oglejte v spodnjem videu.